PETIČ ZAPOREDOMA NA SP V IRONMANU NA HAVAJIH!!
Letos maja sem se udeležil že tretjič kvalifikacijskega Ironmana na Lanzarotih na golem otoku kanarskega otočja. Tekmovati na tem otoku je poseben izziv za tekmovalce, ki si želijo premagati velike ovire v višinski razliki na kolesu (okoli 2600 metrov), močnejšega vetra, ki neprestano piha z najmanjšo hitrostjo okoli 60 km/h ter tisti, ki jih ne moti velika vročina, ki je letos na tem vulkanskem območju segala čez 30 stopinj.
Otok je zelo lep po svoje zanimiv, otok brez trave, brez zelenega grmičevja, sami ostanki zdavnaj ugasnjenega vulkana. Tudi večina cest je asfaltirana iz zmlete lave, tako da je občutek vožnje s kolesom po tej cesti veliko bolj neprijeten kot če bi vozil po luknjastem makedamu. Na to tekmovanje sem se prijavil v zadnjem trenutku, saj sem želel tekmovati kje drugje in se jeseni udeležiti Ironmana na Floridi ter si s tem priboriti vozovnico za SP na Havajih za naslednje leto. Ob sami prijavi sem vedel, da ne morem zmagati v svoji skupini, saj sta bila prijavljena dva tekmovalca, ki sta bila kljub moji pripravjenosti boljša kolesarja kot jaz. V moji tekmovalni skupini je bilo v razpisu določeno eno mesto za svetovno prvenstvo na Havajih. Glede na veliko število prijav so organizatorji veliko bolj prerazporedili mesta za Havaje ter dan pred tekmo dodali moji starostni skupini še eno kvalifikacijsko mesto.
Na dan tekmovanja nas je štartalo 814 tekmovalcev.
Med samimi tekmovanjem nisem imel posebnih težav, razen vetra, ki je oviral tekmovalce in velike vročine. Pri spustu na biciklu sem dosegel rekordno hitrost 84km/h. To je bila do sedaj moja največja dosežena hitrost na kolesu.
To je bila moja najtežja tekma od 12 končanih Ironmanov, vendar sem se po dobrem plavanju (1:05) in povprečnem kolesarjenju (6:33) ter solidnem teku (3:48) uspel uvrstiti na absolutno 139. mesto ter v starostni skupini na 2. mesto s skupnim časom 11:36 kar je zelo dober rezultat za tekmo na meji regularnosti.
Po teku sem šel z družino na večerjo ter užival v doberm vinu. Tedaj sem se na pobudo družine odločil, da še petič zaporedoma nastopim na Havajih. Rekli so mi, da bi bila velika škoda zavrniti udeležbo po toliko mukah s treningi in na sami tekmi.
Pekrat zaporedoma tekmovati na Havajih je zelo redek dosežek, saj je zelo malo Slovencev, ki se lahko pohvalijo s takim dosežkom. Tudi to je darilo moji ženi in hčerki, ki mi vedno stojita ob strani, me dopolnjujeta v službi, in pa tudi darilo samemu sebi, saj sem v teh dneh postal za eno leto starejši. Za darilo sem dobil skok s padalom iz letala z višine 3000 metrov, kar je bilo posebno doživetje, tako da me je zamikalo, da bi se kdaj ukvarjal s padalstvom.
Uživajte v gledanju mojega foto albuma, o nadaljnjih pripravah na Havaje in o sami tekmi vas obvestim.
ALOHA!!!
