Prvi Ironman
Začel sem v Avstriji. Tekmovanje je bilo lepega sončnega dne sredi julija. Ta dan je bilo kot nalašč vroče kot v peklu. Sonce je pribijalo cel dan. Že navijači so bili vsi prepoteni, kaj šele tekmovalci, ki smo bili na nogah od 6h zjutraj in nekateri tudi do polnoči. Sam sem končal v 10 urah in 58 minutah in se veselil tako lepega rezultata za prvi nastop. Bil sem presrečen, ker sem prišel živ do cilja. Prvih 21 km teka skoraj nisem mogel več teči, potem pa sem spil malo Coca-cole in me je kar odneslo v cilj. Še sam ne vem kako sem lahko tako hitro pridrvel.
Hotel sem se tudi uvrstiti na Havaje, vendar se nisem kvalificiral, ker sem imel za približno 20 minut preslab rezultat. Na koncu se je le izkazalo, da sem srečen tudi brez Havajev, saj sem se spomnil da sem prišel do cilja šele prvič, in da bi bil res čudežni triatlonec, če bi šel že po prvem nastopu na Havaje.
Strah pred začetkom in utrujenost po koncu
Na dan tekme sem se zbudil že okoli 4.30h in se počasi pripravljal na začetek. Bil sem malo prestrašen, saj nisem vedel kaj naj pričakujem. Vedel sem, da bom nekako speljal do konca, vendar nisem vedel kako in v kolikšnem času.
Malo pred začetkom se mi je poznalo, kako trepetam in kako zmeden sem. Začel sem se ogrevati in kmalu sem moral na štartno črto. Pozdravil sem se z družino in odšel v "boj".
Po koncu tekme sem bil nekaj časa zelo presenečen sam nad sabo in svojim rezultatom. Zatem mi je čestital tudi Uroš, moj trener, in me pohvalil, da mi je dobro šlo.
Tudi on je dosegel lepo 6. mesto v skupni razvrstitvi, slovenski rekord in še uvrstitev na Havaje.
Šele po kakšni uri sem začutil, koliko sem zares urujen. Nekako sem se zrinil do masažnih miz in se prepustil maserju. Po masaži sem se počutil veliko bolje, a se mi je še vedno poznala utrujenost.
Kaj se je dogajalo med plavanjem?
Plavanja sem se najbolj "bal" saj sem vedel, da nisem tako dober, in da bom tu največ izgubil. Vseeno sem kar lepo plaval in sploh nisem opazil, da sem že blizu konca plavanja. Ko sem izstopil iz vode se nisem zavedal okolice in se mi je kar malo zavrtelo. Kasneje sem se v tranziciji umiril, hitro slekel plavalno obleko, obul kolesarske čevlje in stekel do kolesa.
Kaj se je dogajalo na kolesu in kako sem med tekom že skoraj omagal
Po plavanju sem sedel na kolo in naredil tri kroge po 60km okoli Vrbskega jezera. Zaradi sodnikov nisem mogel voziti v zaveterju, je pa tudi drugače prepovedano. Bil sem zelo dobro pripravljen in sem na kolesu pustil kar veliko tekmecev za sabo. Tako sem kjub utrujenosti po kolesarjenju oblekel tekaško opremo in "zletel" naprej.
Na teku sem bil ze zelo utrujen, spustil sem nekaj osvežilnih postaj in kar naenkrat je bilo moje počutje že čisto na robu obupa. Končno sem zagledal postojanko s pijačami in si privoščil nekaj Coca-cole. Ko sem spil do konca so me noge nesle, da sem jim komaj sledil in kar naenkrat sem bil že blizu ciljne črte. Ves presenečen, kaj lahko naredi Coca-cola, sem veselo pritekel v cilj in si pošteno odpočil. Za ves trud pa sem dobil lepo medaljo in diplomo, da sem sedaj pravi "Ironmanc".
